V sredo pred poukom so knjižnico napolnili učenci, ki imajo radi pravljice za dobro jutro. Brali smo zgodbo z naslovom Zelena pošast.
Da, ta pošast, ta bol
ezen, ki vsakega izmed nas lahko hitro napade, je ZAVIST. Znaki so: bolečina v želodcu, škripanje z zobmi, namrščeno čelo, čudne misli in sitnoba. Tako se je počutila Lucija, ko je videla, da je učiteljica na steno obesila sošolkino sliko. Napadla jo je zavist in postala je vsa zelena od nje. In kako se je pozdravila? Začela je razmišljati, kaj lepega lahko naredi. Navdušila se je nad ustvarjanjem in počasi so se zeleni oblački razkadili. Postala je zadovoljna in nasmejana.
Tudi mi smo se odločili, da se bomo bolj izogibali tej Zeleni pošasti.
