V državnem svetu so 23. maja 2012 podelili plakete najzaslužnejšim v projektu Rastoča knjiga, ki letos praznuje deset let.
RASTOČA KNJIGA je kulturno dejanje na prehodu tisočletja, s katerim so želeli predstaviti razpoznavnost Slovenije kot naroda dela, kulture in znanja. Projekt simbolno ponazarja vso slovensko zgodovino in bivanje. Bolj kot drugi narodi smo se namreč Slovenci v svoji zgodovini uresničevali s svojo kulturno razpoznavnostjo, ki je temeljila na jeziku in se širila na vsa druga področja. RASTOČA KNJIGA je dokaz slovenskih dosežkov, pričevanje o naši razvitosti in zrelosti.
Kipec Deklice z Rastočo knjigo stoji v Župančičevi jami tik ob Navju, pokopališču velikanov slovenske kulture in njihovih velikih podpornikov. Podstavek, na katerem sedi, vsako leto oplemeniti nov verz, ki ponazarja ljubezen do slovenske besede, slovenske kulture in slovenskega naroda.
Kip deklice s knjigo simbolno vključuje slovenske knjižne mejnike kot so Brižinski rokopisi, Trubarjev Abecedarij in Katekizem, Dalmatinov prevod Biblije, Prešernove Poezije do književnosti sodobnega časa. Dekličina knjiga naj bi vsako leto rasla in se bogatila z novimi imeni. Vsako leto se dvigne za dva centimetra, ob tem pa odkrije novo geslo ali sporočilo o pomembnosti sožitja, strpnosti, izobraževanja, osebne in skupne slovenske rasti v prihodnost.
Idejni oče RASTOČE KNJIGE je dr. Janez Gabrijelčič, ki je za to plemenito kulturno dejanje že na samem začetku pridobil Državni svet Republike Slovenije in v tedanjem predsedniku Tonetu Hrovatu našel sooblikovalca ljudske spodbude. Zamisel je zaživela, ko so jo podprli številni znanstveniki in akademiki ter druge ugledne osebnosti in ustanove kot so SAZU, NUK in UNIVERZA. Naklonjenost ideji je pokazalo tudi slovensko politično vodstvo. Nadvse pomembno pa je, da je zamisel finančno podprlo slovensko gospodarstvo, številna ugledna imena.
[vir: http://www.ds-rs.si/?q=civilna_druzba/rastoca_knjiga, dne 24. 5. 2012]