(naslovnica slikanice Sveti Miklavž, avtorice Marije M. Novak)
(naslovnica slikanice Mali parkelj Malič, avtorice Svetlane Makarovič)
Legenda o sv. Nikolaju pripoveduje, da je trem hčeram siromaka ponoči vrgel skozi okno tri kepe zlata za doto. Iz treh kep zlata so v ljudski domišljiji nastala tri rdeča jabolka.
Sv. Miklavž je zaradi svoje dobrote med ljudmi zelo priljubljen, zato ni čudno, da so si ga za zavetnika izbrali mornarji, čolnarji in ribiči (zato je tudi ljubljanski patron – saj je bila Ljubljana pristaniško in ribiško mesto).
Ker je ta praznik najbolj zanimiv najmlajšim otrokom, je Miklavževo življenje in namen njegovega obdarovanja najpogosteje opisovano v slikanicah:
| – Božo Rustja: Miklavž piškote peče: zgodbe o resničnem Miklavžu |
| – Stanka Devjak : Sveti Miklavž in golob pismonoša |
| – Richter, Konrad: Miklavž prihaja |
| – Svetlana Makarovič: Mali parkelj Malič |
| – Majda Strašek Januš: Miklavževe dobre šibe |
| – … |
Sveti Miklavz je krscanski svetnik, ki tradicionalno v noci s 5. na 6. december obdari pridne otroke. Sveti Miklavz je skof, sveti Nikolaj iz Mire, ki je zivel okrog leta 300 nasega stetja. Bil je iz bogate druzine, vse svoje imetje pa je razdal ubogim.
Ker je Miklavz skof, je tudi napravljen v skofoska oblacila, na glavi ima skofovsko kapo in v roki skofovsko palico. Spremljajo ga angelcki, ki mu pomagajo zapisovati pridne otroke in parkeljni (hudicki), ki grozijo porednim otrokom.
V starih casih so otroci dobili samo tiste dobrote, ki so jih ljudje lahko prihranili do začetka decembra: jabolka, orehe, lesnike in drugo suho sadje, pri bolj bogatih pa se kaksne medenjake, cokolade, rozice, pomarance ali kaksno juzno sadje.
Miklavž je prvi od treh decembrskih »dobrih mož« – Miklavž, Božiček, Dedek Mraz.
